{"id":2766,"date":"2022-02-28T08:04:49","date_gmt":"2022-02-28T07:04:49","guid":{"rendered":"https:\/\/zupnijaloka.si\/?page_id=2766"},"modified":"2022-02-28T08:05:50","modified_gmt":"2022-02-28T07:05:50","slug":"sporocilo-svetega-oceta-za-post-2022","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/zupnijaloka.si\/sl\/sporocilo-svetega-oceta-za-post-2022\/","title":{"rendered":"Sporo\u010dilo svetega o\u010deta za post 2022"},"content":{"rendered":"<div class=\"fw-page-builder-content\">\n<h1 class=\"fw-special-title\">Sporo\u010dilo svetega o\u010deta <\/h1>\n<h5 class=\"fw-special-title\">Sporo\u010dilo svetega o\u010deta za post 2022 <\/h5>\n<h5 class=\"fw-special-title\">6. nedelja med letom, 14. februarja 2021<\/h5>\n<h5 class=\"fw-special-title\">Dragi bratje in sestre,<\/h5>\n<h5 class=\"fw-special-title\">post je ugoden \u010das za osebno in skupnostno spreobrnjenje, ki nas vodi do velike no\u010di umrlega in vstalega Jezusa Kristusa. Za postno pot 2022 bo dobro, \u010de bomo premi\u0161ljevali ob spodbudi sv. Pavla Gala\u010danom: \u00bbNe naveli\u010dajmo se delati dobro; kajti \u010de se ne utrudimo, bomo ob svojem \u010dasu \u017eeli. Dokler torej \u0161e utegnemo (kair\u00f3s), delajmo dobro vsem\u00ab (Gal 6,9-10a).<\/h5>\n<h5 class=\"fw-special-title\">1. Setev in \u017eetev<\/h5>\n<h5 class=\"fw-special-title\">V tem odlomku apostol opozori na Jezusu tako ljubo podobo o setvi in \u017eetvi (prim. Mt 13). Sv. Pavel nam govori o chair\u00f3su; ugodnem \u010dasu za sejanje dobrega zaradi \u017eetve. Kaj je za nas ta ugodni \u010das? Vsekakor je to post, vendar je to tudi vse zemeljsko bivanje, katerega podoba je na nek na\u010din post.[1] V na\u0161em \u017eivljenju preve\u010dkrat prevladujejo pohlep in oholost, \u017eelja po imetju, kopi\u010denju in tro\u0161enju, kakor ka\u017ee neumne\u017e v evangeljski priliki, ki je mislil, da je njegovo \u017eivljenje varno in sre\u010dno zaradi velike \u017eetve, ki jo je spravil v svoje \u017eitnice (prim. Lk 12,16-21). Post nas vabi k spreobrnjenju, k spremembi miselnosti, da bi \u017eivljenje svoje resnice in lepote ne imelo toliko v imetju kot v dajanju, ne toliko v kopi\u010denju kot v sejanju dobrega in v medsebojni podelitvi.<\/h5>\n<h5 class=\"fw-special-title\">Prvi poljedelec je Bog sam, ki velikodu\u0161no \u00bb\u0161e naprej seje med \u010dlove\u0161tvom semena dobrega\u00ab (okro\u017enica Vsi smo bratje, 54). V postu smo poklicani, da odgovorimo na Bo\u017eji dar, tako da sprejmemo njegovo Besedo, ki je \u00bb\u017eiva in dejavna\u00ab (Heb 4,12). Vztrajno poslu\u0161anje Bo\u017eje besede dozori pripravljeno poslu\u0161nost njegovemu delovanju (prim. Jak 1,21), ki daje rodovitnost na\u0161emu \u017eivljenju. \u010ce nas \u017ee to razveseli, koliko ve\u010dji je \u0161ele klic, naj bomo \u00bbBo\u017eji sodelavci\u00ab (1 Kor 3,9), ko dobro izrabimo sedanji \u010das (prim. Ef 5,16) in tudi mi sejemo z dobrimi deli. Klica k sejanju dobrega ne smemo gledati kot breme, ampak kot milost, s katero nas Stvarnik ho\u010de dejavno zdru\u017eiti s svojo rodovitno velikodu\u0161nostjo.<\/h5>\n<h5 class=\"fw-special-title\">In \u017eetev? Mar ni vsa setev zaradi letine? Vsekakor. Tesno povezavo med setvijo in \u017eetvijo potrjuje \u017ee sam sv. Pavel, ki pravi: \u00bbKdor var\u010dno seje, bo tudi var\u010dno \u017eel, kdor pa obilno seje, bo tudi obilno \u017eel\u00ab (2 Kor 9,6). Za kak\u0161no letino pa gre? Prvi sad posejanega dobrega imamo sami v sebi in v na\u0161ih vsakdanjih odnosih, tudi v najmanj\u0161ih dejanjih dobrote. V Bogu ni izgubljeno nobeno, \u0161e tako majhno dejanje ljubezni in noben \u00bbvelikodu\u0161en trud\u00ab (prim. apostolska spodbuda Veselje evangelija, 279). Kot se drevo pozna po sadovih (prim. Mt 7,16.20), tako je \u017eivljenje, ki je polno dobrih del, svetlo (prim. Mt 5,14-16) in prina\u0161a Kristusov vonj v svet (prim. 2 Kor 2,15). Slu\u017eenje Bogu, ki je osvobojeno greha, zori sadove posve\u010denja za zveli\u010danje vseh (prim. Rim 6,22).<\/h5>\n<h5 class=\"fw-special-title\">V resnici nam je dano videti samo majhen del sadu tega, kar sejemo, saj po evangeljskem pregovoru \u00bbeden seje, drugi \u017eanje\u00ab (Jn 4,37). Ravno s sejanjem v dobro drugih sodelujemo pri Bo\u017eji velikodu\u0161nosti: \u00bbZelo plemenito je, \u010de nam uspe spro\u017eiti procese, katerih sadove bodo pobirali drugi, v upanju na skrito mo\u010d dobrega, ki se seje\u00ab (okro\u017enica Vsi smo bratje, 196). Sejanje dobrega za druge nas osvobaja ozke logike osebne koristi ter daje na\u0161im dejanjem navdahnjenost zastonjskosti ter nas vklju\u010duje v \u010dudovito obzorje dobrohotnih Bo\u017ejih na\u010drtov.<\/h5>\n<h5 class=\"fw-special-title\">Bo\u017eja beseda \u0161e bolj raz\u0161iri in dvigne na\u0161 pogled: oznanja nam, da je najbolj resni\u010dna \u017eetev eshatolo\u0161ka \u017eetev, \u017eetev poslednjega dne, dne brez son\u010dnega zahoda. Dopolnjeni sad na\u0161ega \u017eivljenja in na\u0161ih dejanj je \u00bbsad za ve\u010dno \u017eivljenje\u00ab (Jn 4,36), ki bo na\u0161 \u00bbzaklad v nebesih\u00ab (Lk 12,33; 18,22). Sam Jezus uporablja podobo semena, ki umre v zemlji in obrodi sad, da izrazi skrivnost svoje smrti in vstajenja (prim. Jn 12,24); sv. Pavel pa jo ponovi, da spregovori o vstajenju na\u0161ega telesa: \u00bbSeje se v propadljivosti, obuja pa v nepropadljivosti. Kar se seje v ne\u010dasti, vstaja v veli\u010dastvu. Kar se seje v slabosti, vstaja v mo\u010di. Seje se du\u0161evno telo, vstaja duhovno telo\u00ab (1 Kor 15,42-44). To upanje je velika lu\u010d, ki jo vstali Kristus prina\u0161a na svet: \u00bb\u010ce samo zaradi tega \u017eivljenja zaupamo v Kristusa, smo od vseh ljudi najbolj pomilovanja vredni. Toda Kristus je vstal od mrtvih, prvenec tistih, ki so zaspali\u00ab (1 Kor 15,19-20), da bi bili tisti, ki so z njim globoko zdru\u017eeni v ljubezni \u00bbv podobnosti njegove smrti\u00ab (Rim 6,5), z njim zdru\u017eeni tudi v njegovem vstajenju za ve\u010dno \u017eivljenje (prim. Jn 5,29): \u00bbTakrat bodo pravi\u010dni svetili kakor sonce v kraljestvu svojega O\u010deta\u00ab (Mt 13,43).<\/h5>\n<h5 class=\"fw-special-title\">2. \u00bbNE NAVELI\u010cAJMO SE, KO DELAMO DOBRO\u00ab<\/h5>\n<h5 class=\"fw-special-title\">Kristusovo vstajenje o\u017eivlja zemeljske upe z \u00bbvelikim upanjem\u00ab na ve\u010dno \u017eivljenje in vna\u0161a seme odre\u0161enja \u017ee v sedanji \u010das (prim. Benedikt XVI., okro\u017enica Re\u0161eni v upanju, 3; 7). Ob bridkem razo\u010daranju zaradi tolikih poru\u0161enih sanj, ob zaskrbljenosti zaradi izzivov, ki grozijo, ob malodu\u0161ju zaradi rev\u0161\u010dine na\u0161ih sredstev smo v sku\u0161njavi, da bi se zaprli v svoj individualisti\u010dni egoizem in se zatekli v brezbri\u017enost do trpljenja drugih. Dejansko so tudi najbolj\u0161i viri omejeni: \u00bbMladeni\u010di omagujejo in pe\u0161ajo, mladci se spotikajo in padajo\u00ab (Iz 40,30). Toda Bog \u00bbOmagujo\u010demu daje mo\u010d, onemoglemu pove\u010duje vzdr\u017eljivost. [\u2026] tisti pa, ki zaupajo v Gospoda, obnavljajo svojo mo\u010d, vzdigujejo trup kakor orli, tekajo, pa ne ope\u0161ajo, hodijo, pa ne omagajo\u00ab (Iz 40,29.31). Postni \u010das nas kli\u010de, naj svojo vero in upanje polo\u017eimo v Gospoda (prim. 1 Pt 1,21), saj lahko samo s pogledom, uprtim v vstalega Jezusa Kristusa (prim. Heb 12,2) mogli sprejeti apostolovo spodbudo: \u00bbNe naveli\u010dajmo se, ko delamo dobro\u00ab (Gal 6,9).<\/h5>\n<h5 class=\"fw-special-title\">Ne naveli\u010dajmo se moliti. Jezus je u\u010dil, da je treba \u00bbvedno moliti in se ne naveli\u010dati\u00ab (Lk 18,1). Moliti moramo, ker potrebujemo Boga. Nevarna utvara je, da zado\u0161\u010damo sami sebi. \u010ce smo v pandemiji neposredno spoznali svojo osebno in dru\u017ebeno krhkost, naj nam ta post omogo\u010di, da bomo do\u017eiveli tola\u017ebo vere v Boga, brez katere ne moremo imeti trdnosti (prim. Iz 7,9). Nih\u010de se ne re\u0161i sam, ker smo vsi v istem \u010dolnu sredi viharjev zgodovine; predvsem pa se nih\u010de ne re\u0161i brez Boga, saj samo velikono\u010dna skrivnost Jezusa Kristusa daje zmago nad temnimi vodami smrti. Vera nas ne oprosti \u017eivljenjskih stisk, nam pa omogo\u010di, da gremo preko njih zdru\u017eeni z Bogom v Kristusu v velikem upanju, ki ne razo\u010dara in katerega poro\u0161tvo je ljubezen, ki jo je Bog izlil v na\u0161a srca po Svetem Duhu (prim. Rim 5,1-5).<\/h5>\n<h5 class=\"fw-special-title\">Ne naveli\u010dajmo se ruvati zla iz svojega \u017eivljenja. Telesni post, h kateremu nas kli\u010de post, naj okrepi na\u0161ega duha za boj proti grehu. Ne naveli\u010dajmo se prositi za odpu\u0161\u010danje v zakramentu pokore in sprave, saj vemo, da se Bog nikoli ne naveli\u010da odpu\u0161\u010dati.[2] Ne naveli\u010dajmo se boriti proti po\u017eelenju, proti tisti slabosti, ki sili k sebi\u010dnosti in k vsakemu zlu, in je v teku stoletij na\u0161la razli\u010dne poti, po katerih je \u010dloveka pahnila v greh (prim. Vsi smo bratje, 166). Ena od teh poti je nevarnost zasvojenosti od digitalnih medijev, ki osiroma\u0161i \u010dlove\u0161ke odnose. Post je ugoden \u010das, da se upremo tem pastem in namesto tega gojimo celovitej\u0161o \u010dlove\u0161ko komunikacijo (prim. prav tam, 43), ki jo sestavljajo \u00bbresni\u010dna sre\u010danja\u00ab (prav tam, 50), iz o\u010di v o\u010di.<\/h5>\n<h5 class=\"fw-special-title\">Ne naveli\u010dajmo se delati dobro v dejavni ljubezni do bli\u017enjega. V tem postu delimo milo\u0161\u010dino z veseljem (prim. 2 Kor 9,7). Bog, \u00bbki sejalcu priskrbi seme in kruh za \u017eive\u017e\u00ab (2 Kor 9,10), poskrbi za vsakega izmed nas ne le, da bi imeli hrano, ampak tudi da bi mogli biti velikodu\u0161ni v dobrih delih do drugih. \u010ce je res, da je vse na\u0161e \u017eivljenje \u010das za sejanje dobrega, na poseben na\u010din izkoristimo ta postni \u010das, da bomo poskrbeli za tiste, ki so nam blizu, da se pribli\u017eamo tistim bratom in sestram, ki so ranjeni na poti \u017eivljenja (Prim. Lk 25-37). Post je ugoden \u010das za iskanje in ne za izogibanje tistim, ki potrebujejo pomo\u010d; da pokli\u010demo in ne da se ne menimo za tiste, ki si \u017eelijo lepo besedo in da jih nekdo poslu\u0161a; da obiskujemo in ne da zapu\u0161\u010damo tiste, ki trpi v osamljenosti. Uresni\u010dujmo poziv k delanju dobrega vsem, vzemimo si \u010das za ljubezen do najmanj\u0161ih in neza\u0161\u010ditenih, do zapu\u0161\u010denih in prezrtih, do diskriminiranih in odrinjenih (prim. okro\u017enica Vsi smo bratje, 193).<\/h5>\n<h5 class=\"fw-special-title\">3. \u00bb\u010cE SE NE UTRTUDIMO, BOMO OB SVOJEM \u010cASU \u017dELI\u00ab <\/h5>\n<h5 class=\"fw-special-title\">Post nas spominja, da \u00bbblaginje, pa tudi ljubezni, pravi\u010dnosti in vzajemnosti ne dose\u017eemo enkrat za vselej; zanje se moramo boriti iz dneva v dan\u00ab (prav tam, 11). Prosimo torej Boga za potrpe\u017eljivo stanovitnost poljedelca (prim. Jak 5,7), da se ne bomo utrudili pri delanju dobrega, korak za korakom. Kdor pade, naj stegne roko k O\u010detu, ki nas vedno dvigne. Kdor je izgubljen, prevaran od zapeljevanja hudobca, naj ne odla\u0161a z vrnitvijo k Njemu, \u00bbki je velik v odpu\u0161\u010danju\u00ab (Iz 55,7). V tem \u010dasu spreobrnjenja, v katerem najdemo oporo v Bo\u017eji milosti in v ob\u010destvu Cerkve, se ne naveli\u010dajmo sejati dobro. Post pripravlja tla, molitev namaka, ljubezen daje rodovitnost. V veri imamo zagotovilo, da \u00bb\u010de se ne utrdimo, bomo ob svojem \u010dasu \u017eeli\u00ab in da bomo z darom vztrajnosti dosegli obljubljene darove (prim. Heb 10,36) za odre\u0161enje sebe in drugih (prim. 1 Tim 4,16). Ko \u017eivimo bratsko ljubezen do vseh, smo zdru\u017eeni s Kristusom, ki je dal svoje \u017eivljenje za nas (prim. 2 Kor 5,14-15), in vnaprej oku\u0161amo veselje nebe\u0161kega kraljestva, ko bo Bog \u00bbvse v vsem\u00ab (1 Kor 15,28). Naj nam Devica Marija, iz katerega naro\u010dja je vzbrstel Odre\u0161enik in ki je \u00bbvse shranila in premi\u0161ljevala v svojem srcu\u00ab (Lk 2,19), pridobi dar potrpe\u017eljivosti in naj nam bo blizu s svojo materinsko prisotnostjo, da bo ta \u010das spreobrnjenja obrodil sadove ve\u010dnega odre\u0161enja.<\/h5>\n<h5 class=\"fw-special-title\">Pape\u017e Fran\u010di\u0161ek<\/h5>\n<p> <a href=\"https:\/\/zupnijaloka.si\/socutja\/\" target=\"_self\" class=\"fw-btn tf-sh-28ea9dcbc039a9599f92287cd0488eaf fw-btn-full fw-btn-lg fw-btn-1\" style=\"\"><br \/>\n LITANIJE SO\u010cUTJA<br \/>\n <\/a><\/p>\n<p><!-- 5a7f3bd49fac89faa0afc320c385f601 --><\/div>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Sporo\u010dilo svetega o\u010deta Sporo\u010dilo svetega o\u010deta za post 2022 6. nedelja med letom, 14. februarja 2021 Dragi bratje in sestre, post je ugoden \u010das za osebno in skupnostno spreobrnjenje, ki nas vodi do velike no\u010di umrlega in vstalega Jezusa Kristusa. Za postno pot 2022 bo dobro, \u010de bomo premi\u0161ljevali ob spodbudi sv. Pavla Gala\u010danom: \u00bbNe [&hellip;]<\/p>","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":0,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"visual-builder-template.php","meta":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/zupnijaloka.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/2766"}],"collection":[{"href":"https:\/\/zupnijaloka.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/zupnijaloka.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zupnijaloka.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zupnijaloka.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=2766"}],"version-history":[{"count":4,"href":"https:\/\/zupnijaloka.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/2766\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":2770,"href":"https:\/\/zupnijaloka.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/2766\/revisions\/2770"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/zupnijaloka.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2766"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}