Mašni nameni

VOŠČILO BOŽIČ 2025
Pogum VAM farani župnij:
Zidani Most, Loka in Razbor
Beseda se je učlovečila
V začetku je bila Beseda in Beseda je bila pri Bogu in Beseda je bila Bog. Ta je bila v začetku pri Bogu. Vse je nastalo po njej in brez nje ni nastalo nič, kar je nastalo. V njej je bilo življenje in življenje je bilo luč ljudi. In luč sveti v temi, a tema je ni sprejela. Bil je človek, ki ga je poslal Bog; ime mu je bilo Janez. Prišel je zavoljo pričevanja, da bi pričeval o luči, da bi po njem vsi sprejeli vero. Ni bil on luč, ampak pričeval naj bi o luči. Resnična luč, ki razsvetljuje vsakega človeka, je prihajala na svet. Beseda je bila na svetu in svet je po njej nastal, a svet je ni spoznal. V svojo lastnino je prišla, toda njeni je niso sprejeli. Tistim pa, ki so jo sprejeli, je dala moč, da postanejo Božji otroci, vsem, ki verujejo v njeno ime in se niso rodili iz krvi ne iz volje mesa ne iz volje moža, ampak iz Boga.
In Beseda je postala meso in se naselila med nami. Videli smo njeno veličastvo, veličastvo, ki ga ima od Očeta kot edinorojeni Sin, polna milosti in resnice. Janez je pričeval o njej in klical: »To je bil tisti, o katerem sem rekel: Kateri pride za menoj, je pred menoj, ker je bil prej kakor jaz.« Kajti iz njegove polnosti smo vsi prejeli milost za milostjo. Postava je bila namreč dana po Mojzesu, milost in resnica pa je prišla po Jezusu Kristusu. Boga ni nikoli nihče videl; edinorojeni Bog, ki biva v Očetovem naročju, on je razložil. (Jn 1,1-18)

Tema in luč
Veselemu polnočnemu prepevanju pesmi Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem sledi zahtevno razmišljanje evangelista Janeza, ki pravi: Luč je prišla na svet, a tema je ni sprejela. Polnočno veselje, da je Bog med nami, skali temna misel o tem, da veselje ni samoumevno, da mir božične noči ni nujno trajen, da ljubezen hitro ovene, da odnosi in družine tudi propadajo itd. Zakaj ne bi vsaj en cel dan uživali v veselju božične noči?! Evangelij je najbolj resničen tudi zato, ker ničesar ne olepšuje. Daje nam realen pogled na življenje, v njem pa se prepletata luč in tema. A evangelij ne pravi, da mora biti tako. Vabi nas, da mi nismo tema, ki luč zavrača, ampak smo Božji otroci, ki se luči veselijo. Kako naj to postajamo? Poglejmo v jaslice in v njih odkrivajmo skrivnost spopada med lučjo in temo.

Kje vidimo najbolj izrazito, jasno svetlobo v jaslicah? V bogatinovi hiši. Bogatin živi v luči bogastva. To je zelo mamljiva luč. Prinaša kup trenutnih užitkov. Privošči si lahko marsikaj. Kdor ima denar, si lahko kupi, kar si želi. Vse materialne stvari mu nudijo dober občutek. Bogatin se počuti močnega, ob denarju se čuti tudi zavarovanega, živi v lagodju in brezskrbnosti. No, ugodje mu občasno kvarijo berači na vratih. Ti mu s svojo pojavo prinašajo neprijetne občutke: minljivosti, omejenosti, krhkosti, slabe vesti itd. Bogatin ne mara potepuhov in ljudi, ki pogosto hodijo mimo. Mnogi ob pogledu na veliko bogastvo pričakujejo njegovo pomoč, kar ga jezi. On pa si misli: naj si zaslužijo sami, kar potrebujejo; naj ga pustijo pri miru. A med tistimi, ki so te dni trkali na njegova vrata, je bil tudi Jožef s svojo ženo Marijo. Iskal je pomoč. Bogatin se je zbal za svoj mir in ga je odslovil. Kaj ima on z reveži, ki iščejo prenočišče. Če nimajo denarja, naj ostanejo raje doma.
Luč bogastva in ugodja je vsekakor bolj privlačna od luči svobode božjih ubožcev. Luč bogastva in ugodja ponuja hitre rezultate in ne boli, nasprotno: zakrije vse globlje rane, da se ni potrebno srečevati z njimi. Luč svobode božjih ubožcev je naporna. Nikoli ne veš, kaj ti prinese. Marija in Jožef ji vseeno sledita. Ob tem se morata srečevati s svojo človeško nemočjo in omejenostjo. Spoznavata, kako malo je v njuni moči, kako odvisna sta od ljudi in od Boga, hkrati pa spoznavata, kako svobodna sta prav zaradi tega. Prostor je za njuno nemoč in v tej se povezujeta, prostor je za njuno omejenost in prav v tem sta si lahko v oporo. Luč božjih ubožcev torej ni privlačna, veliko bolj privlačna je bogatinova luč, a globokega veselja slednja ne prinaša.

Podobno se zdi logično, da se farizej v jaslicah z veseljem prebije prav v ospredje templja k presvetemu. Tam je največ luči in tam se počuti pomembnega. Ponosen je, da se dobro drži reda, ki mu ga nalaga postava, da moli in daje miloščino, pa tudi posti se. Pravzaprav je lahko ponosen nase. Tako se sonči v luči pomembnosti, ki jo utemeljuje s svojim poštenjem in pravičnostjo. Kdo se ne bi?! Precej v slabšem stanju je cestninar ob vznožju templja. Slabo se počuti, ko razmišlja o božji pravičnosti in svoji grešnosti. Nič ni tako kot bi moralo biti. Ta nemoč ni ravno prijetna, občutek grešnosti je težak, a tolaži ga misel na Božje usmiljenje. In nazadnje prav v tej luči božjega usmiljenja lahko zaživi v miru s seboj, svojo grešnostjo in nepopolnostjo. Mir mu daje Bog, sam si ga ne more prislužiti. A ta mir je čisto drugačen od farizejevega. Farizej je neprestano na preži, da bi izpadel dober, popoln, zvest. To ga duši in oddaljuje od ljudi in od Boga.
Za mestecem je še druga, bolj diskretna luč, luč vsakodnevnega ritma, rutine in navade. Ta sploh ni videti nevarna. A ljudje rutine in navade Boga ne srečajo. Bog preseneča, rojeva se v nenavadni luči zvezde. Le kdor je nanjo pozoren, ga sreča. Tudi tu sta torej v spopadu luč navade in božja luč presenečenja. Navada ubija življenje, pozornost in pripravljenost na presenečenja pa prinašata živost in polno življenje.
Tako bi ob današnjem evangeliju lahko rekli, da so zapeljive luči tega sveta – luč bogastva, pomembnosti in popolnosti ter luč navade – običajno veliko bolj privlačne in svetlejše od prave luči, o kateri govori evangelist Janez. Luč božjih ubožcev, luč božjega usmiljenja in luč presenečenj zahtevajo vsakodnevni napor, prinašajo pa povezanost, mir in življenje. Te luči so si neprestano nasprotne. Ko se odločamo, kateri bomo sledili, se je dobro spomniti jaslic, ki so pred nami, in Božje besede, ki nas vabi k pravi luči, ki daje resnično življenje.

Naj bo torej božič praznik luči in veselja, kajti resnično življenje prihaja na svet. Za kristjane je božična skrivnost razodetje Božje milosti in skrbi za človeka, s svojo svetlobo in veseljem novega rojstva pa je praznik upanja in Božje ter človeške bližine.

Božič je splošno sprejet kot družinski praznik, čas obdarovanja in trenutek, ko se ustavimo in si vzamemo čas drug za drugega.
Božič pa je za marsikoga tudi čas velike stiske, tesnobe in žalosti. Zato v teh predbožičnih dneh posebej mislimo na vse osamljene in zapuščene, na vse, ki so se jim podrla življenjska pričakovanja, na vse, ki so zaradi različnih dejavnikov izgubili delo, redne dohodke, marsikdaj celo dom. Še posebej želimo stati ob strani vsem, ki so izgubili svoje človeško dostojanstvo, so žrtve nasilja, ne najdejo stika s svojimi najdražjimi.
Obračamo se na vse, ki bodo božične praznike preživeli v različnih ustanovah institucionalnega varstva, bolnišnicah, zaporih, domovih za ostarele, varnih hišah. S hvaležnostjo zremo tudi na vse zaposlene, ki bodo v skrbi za skupno dobro božične praznike preživeli na delovnem mestu.
Želimo, da jih napolnita radost in upanje božične noči in ozdravita ter razveselita njihova ranjena in obtežena srca. Vsem, ki izpovedujejo vero na drug način in kličejo Boga z drugim imenom, želimo izkušnjo človekoljubnosti in sprejetosti, da bi dnevno čutili dobroto in naklonjenost. Vsem nevernim in iskalcem resnice voščimo mirne in topline ter bližine polne božične praznike, ki naj jih utrdijo v iskrenem iskanju smisla.
Eno najlepših oznanil božične noči je klic angelov, ki pastirjem – tedaj obrobnim, revnim, zapostavljenim ljudem – kličejo: »Ne bojte se!« (prim. Lk 2,10. Naj bo prihodnje leto brez strahu, brez bojazni, kako bomo preživeli iz dneva v dan. Klicu »ne bojte se,« pa pridružujemo tudi naše iskreno vabilo: naj vsak od nas, tam, kjer je, in tako kot najbolje zmore, stori korak naproti bližnjemu in povzdigne glas v obrambo resnice in pravice. Tako bo leto 2026 leto dejavne ljubezni; saj »ljubezen že po naravi žene v prihodnost« (Sarah Kane).
Želim vam blagoslova, upanja, ljubezni, lepote polne božične praznike in vsega dobrega v novem letu 2026.
župnik Gregor Majcen s sodelavci

BOŽIČNI BLAGOSLOVI DOMOV

V petek, 26. 12. 2025, na praznik sv. Štefana začenjam božične blagoslove vaših domov in družin.

Prosim, da vsi, ki želite blagoslov hiše in družine, pokličete na telefonsko številko 031-696-804 ali mi napišete e-sporočilo na mail: georgemajcen@gmail.com oziroma se z mano dogovorite osebno. Z veseljem vas bom obiskal v dogovorjenem terminu.

Da bo naše srečanje pri božičnem blagoslovu lepo in prijetno, bo najlepše, če blagoslov opravimo v času do nedelje, 11. 1. 2026.

Iskreno sem vesel vsake vaše pozornosti in dobrote ter se vam za vse to iz srca zahvaljujem. Že vnaprej pa vas prosim za razumevanje, saj pri vsaki hiši ne bom mogel poskusiti vaših božičnih dobrot.

Naj bo naše srečanje ob blagoslovu priložnost za medsebojno povezovanje in prijateljstvo. Bog povrni tudi za vsak vaš dar, s katerim podpirate pastoralno delo v naših župnijah.

Bog vam povrni za vašo dobroto.